Prejšnje življenje?

Sanjam v sanjah. Nič posebnega. Ozadje je morda bilo, a se tega ne spominjam, skratka začutim roke, ki mi stiskajo vrat. In takrat podoživljam nekaj kar sem nekoč že doživela. Te roke so mi znane. Osebe ne vidim, ampak VEM da je to moj brat, vidim samo roke in te roke so njegove. Občutek dušenja mi je znan, otepam se z rokami, brcam z nogami, opletam z glavo sem in tja, skušam se rešiti objema, a ne gre. Ni groze, ni strahu, le neke vrste panika… ker v sebi čutim poznano – to sem že doživela. Potem se v sanjah zbudim (jasno tule sanjam še naprej...) in enostavno VEM, pa sploh ne vem, kako, pač vem, da je to slika duše, ki odslikava nekaj, kar sem jaz že nekoč v enem od prejšnjih  življenj doživela. In fora, takrat si v sanjah rečem – aha, tako torej izgleda,  če doživiš stik. Nato sem se prebudila.
Ta izkušnja je za mene popolnoma nova. Bega me. Navadno imam lepe sanje, neptunovske, veliko morja, lepe pokrajine, lepi občutki, skratka lepota vse naokrog. Ogromno sanjam, še podnevi, če je potrebno (sem bolj zasanjane sorte), ampak redko redkokdaj so moje sanje neprijetne, moraste, strašne… Zdaj pa tole. Po eni strani se mi zdi nekako logično, da se to javlja ravno sedaj. Približno pol leta že meditiram (kar je zame spet nekaj popolnoma novega) in trudim se vzpostaviti stik s sabo, svojo dušo. Morda je to samo prvi odgovor…
Samo kaj ima to opraviti z bratom? Lahko bi bil kdorkoli. Zakaj ravno on? Imava kar dobre odnose, ne prepirava se, nisva skregana...
 

Meditacija vsekakor sproža v tvoji notranjosti določene procese, ki jih prej nisi poznala. Sedaj, ko so se pojavili, pa si preprosto šokirana, da si nanje dovzetna. Tudi zavestno si bila prepričana, da se bodo pokazali v povsem drugačni, vsekakor pa v prijetnejši luči, ne pa da te podzavest usmerja na nekaj, kar ti v resnici ni blizu in ti povzroča nelagodje.  Vendar, če gledava realno, najprej človeka neka sila »pahne na dno«, da se sploh zaveda kako lepo bo, ko se »dvigne«. Skratka, iz same sanjske vsebine lahko razberem, da si z zavestno odločitvijo, da prečistiš svojo dušo in telo vzpostavila kvalitetni sistem, ki je vključil zaznave, čutne organe, miselne procese in očitno tudi v obliki »pozabljenih spominov«  potisnil na površje nezavedne osebne »hibe«.

Dokler si sanjala prijetne sanje, te niso vrgle iz tira, saj si imela svojega »cenzorja«, ki je že sam po sebi nasprotoval notranjim spremembam. Zato so te zadnje toliko bolj pomembne, saj potrjujejo, da se v tebi že nekaj »dogaja«, cenzor pa izgublja svojo moč. Posebej zanimivo pri tem je, da si sanjala, da sanjaš. To se ponavadi dogaja z določenim namenom, da človek sprejme zaporedje. Nekaj, kar počnemo podnevi, v spanju podzavest nadzoruje. 
Morda v tem delu ne gre toliko za prejšnje življenje, čeprav se ti situacija zdi znana, kot da si vse to že enkrat doživela. Verjetno res si in to nekajkrat v sedanjem življenju. Podzavest je le našla način, da te na to, kar si sama spregledala in »namenoma pozabila«, spomni in te usmerja, da ne bi še enkrat »pogrnila«.

Zakaj torej gre?
Sanjska situacija je jasno pokazala, da si bila do sedaj čustveno otrpla, s tem pa si v življenju zamudila veliko pomembnega (sanjaš, da spiš). Res si s takšnim načinom sebe in svoje življenje najlažje obvladala, a notranjega miru in sprostitve nisi dosegla. Na nek način so te tudi čustvena razmerja, v katerih si živela ali še vedno živiš, izčrpala (davljenje). Da bi se uveljavila in odločno zakorakala skozi življenje, se moraš najprej »prebuditi« in se soočiti s svojo resničnostjo (sanjaš, da se dušiš).  
Ker vrat povezuje dušo s telesom in predstavlja temperament, ima davljenje v tvojih sanjah svoj smisel. Kaže na premoč osebe (tvoj drugi »jaz« v vlogi brata), ki s svojim represivnim elementom (roke) nazorno pokaže kaj je tisto, česa bi se morala sama znebiti ali z drugimi besedami, kaj je tisto, kar ti jemlje možnosti, da bi vzpostavila komunikacijo sama s seboj, upravljala sama s svojim življenjem  in si zagotovila osebno svobodo. Čeprav si še najbolj šokirana nad dejstvom, da te grabijo bratove roke, prav v njegovi osebnosti poišči argumente, s katerimi boš lažje izrazila sebe in lažje zadihala. Brat v sanjah namreč predstavlja našo »senco«, ki nas po eni strani opozarja, po drugi vzpodbuja, da ne govorim o tem, da tako kot v resici, tudi v sanjah pomeni nekoga, ki nam stoji ob strani.

In če naredim povzetek, bi rekla z eno besedo, da prehitevaš. Zato sanje pomenijo opozorilo, kajti najprej moraš v sebi umiriti vse tiste nevarne sile, ki te privlačijo in vplivajo na tvoj značaj (jeza in strah), šele nato pa se boš lahko povezala s svojim notranjim voditeljem in ko se boš postopno uravnovesila, se bodo dogodki pospešeno razvijali, tako da nič več ne bo moglo preprečiti tvojih notranjih sprememb. Obstaja namreč nevarnost, da bi s prehitevanjem bila prehitro zadovoljna ("aha, tako torej izgleda,  če doživiš stik"), s tem pa bi izgubila vztrajnost in zanimanje in zadeve ne bi izpeljala do konca.  Namesto, da bi res doživela stik s samo seboj, bi se ponovno vrnila nazaj. Ne v neka pretekla življenja, ampak kar v preteklost sedanjega življenja.
 

Povratna informacija

Resnično si dobro ugotovila, da sem na točki, ko spoznavam, da sem svoj  lajf živela popolnoma narobe. To me je vedno znova teplo po glavi in sanje so bile svet, v katerega sem se zatekala, tam je vedno bilo vse lepo, tam sem večinoma bila sama, na tem odru ni bilo ljudi, ti so se redko pojavljali in redko so bili identificirani. Kar ene osebe od kaj vem kje. In ravno v tem obdobju se notranje zelo spreminjam. Učim se, berem, opazujem, skušam občutiti ritem življenja, timing, spoznanja, da naključij ni, vsak zakaj ima svoj zato... To je kljub mojim letom meni novo, a tako vznemirljivo, lepo. Pravzaprav tisto opozorilo ne bi jemala kot da sem s tem zadovoljna... "to je to pa gremo dalje"... nasprotno, mene to dodatno spodbuja (škorpijon po asc. pa že ne bo odnehal, kajne? :)), pravzaprav je bil to moment, ki sem ga kljub neprijetnemu občutku zelo vesela, kajti potrjuje mi, da grem po pravi poti. Po drugi strani se zavedam, da sem šibka, da si ne zaupam in da hodim po trhlih tleh,  da me majhna sapica zelo hitro lahko pahne nazaj tja kjer sem bila in vprašanje, če bi takrat še imela dovolj moči, da bi se pobrala in zopet začela od začetka. Bojim se le tega, da mi spodrsne takrat, ko bom na to najmanj pripravljena.
Kar se konkretno brata tiče, vem, da sva karmično med seboj povezana. Ne toliko v smislu da mora kdo komu kaj plačevati kot v smislu, da sva bila že prej skupaj inkarnirana, morda sva kdaj v preteklosti drug drugemu igrala kakšne krute vloge... kdo ve... ampak to sploh ni pomembno, ne tukaj in ne zdaj.
Veselim se življenja in zaupam svojemu vodniku.
Regina, resnično najlepša hvala. Vidiš, v pravem trenutku sem se registrirala na forum. Tam si me ti čakala, da mi določene stvari poveš. Neizmerno sem ti hvaležna za to. Le hitro se pozdravi (držim pesti zate!!!), kajti komaj čakam, da te v živo spoznam. :-)
Lahko noč in lepe sanje.