Razpadanje

Sanjalo se mi je, da sem bila s sinom pri kolegici, ki je v sanjah stanovala v stanovanju najinih prijateljev. Na lepem je kolegica opazila, da imam razpoko na levem mezincu od nohta do dlančnega sklepa. Kolegici ni bilo jasno kje bi si to lahko v stanovanju naredila. Vendar rana ni bila videti sveža. Trenutek kasneje sem opazila da imam počrnel in nagnit noht – sredinec. Strah je pričel naraščati, zato sem o tem hotela obvestiti preostali del družine (moža in hčer). Kolegico sem poprosila,da mi popazi sina, sam pa sedla v avto in hotela odpeljati, vendar sem naletela na novo rano – odpadla sta mi namreč palec in kazalec. Zanimivo pri vsem tem je bilo to, da nisem krvavela. No nekako sem vseeno odpeljala in se, ne vem zakaj in kako, pripeljala nazaj od koder sem prišla in tu našla moža, ki je imel podobne težave. Njemu so sprva na zatilju odpadali lasje (ima temne, goste in močne lase). Ko sem mu hotela pokazati svoje težave z roko, me je doletela ostra bolečina, nekakšen krč, ki mi je roko zvil v nenormalen položaj. Ko sem v tej bolečini pogledala moža, je imel tudi on že odprto lobanjo in nekako nagnito – razpadlo, vendar ni imel bolečin, le stal je in me gledal. Bolečina, žalost in misel na to, da bova oba nekako na hitro fizično razpadla, pri tem pa bosta še najina majhna otroka (2 in 7 let) izgubila starše tako pretresla, da sem se zbudila. To  sem sanjala v barvah in tako živo, emocionalno, da so mi vsi ti občutki ostali ter me ves čas spremljajo. Zakaj ? Kaj je narobe ? Kaj se z našo družino - nama dogaja?
Naj povem še to, da se sanj spominjam redko. Največkrat pa mi ostanejo v spominu dogodki, ki jih sanjam in ki se mi – nam v prihodnosti zgodijo. Zato je strah še toliko večji. Po navadi sem si sanje znala razložiti in jih upoštevati v pravem smislu, vendar tokrat to ne gre. V kolikor si boste lahko vzeli trenutek za razmislek in morebitno pomoč, se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem za odgovor. Pripravljena sem na karkoli – tudi slabe novice (ločitev, prevara, smrt…) Bistvo je le to, da si stvar nekako razložim in s tem najdem spet svoj mir.
 

V vašem življenju je toliko negotovosti in nejasnih okoliščin, da so vas že popolnoma izčrpale. Posesale so vam vso življenjsko energijo in vas pustile ohromljeno v globokih duševnih stiskah. Občutek imate,  da vam v življenju ne preostane več nič drugega, kot da popustite in se »požrete«.
Ko se v sanjah pojavljajo rane in odpadanje delov telesa, ko človek dobesedno pri živem telesu razpada, je podzavest tista, ki se še vedno brani, ki vam ne da mirno spati, kliče »na pomoč«, hkrati pa vam izraža jasno opozorilo. Svoje podzavesti se zavedate, saj se tudi v sanjah skušate rešiti. Zato ji samo prisluhnite in ji dovolite, da vas vodi.

Roka je tista, ki simbolizira moč, le z zdravo roko pa lahko upravljate s svojim življenjem. Vaša roka je skrbna in je tega sposobna, čeprav je pod duševnimi bremeni in ostrimi bolečinami tudi sama že načeta. Vaši prsti pa so povsem odpovedali in vas opozarjajo, da potrebujete večjo svobodo delovanja.

Kazalec, ki je prst življenja, vam je odpadel, zato kar naprej segate v prazno. Odpadel vam je tudi palec, s katerim izgubljate svoje ustvarjate moči in nadarjenosti. Mezinec simbolizira celotnega človeka. Z odprto razpoko vas opozarja na duševni nered in dobesedno kliče po spremembah življenjskega ritma, saj boste le tako lahko premagali duhovne tegobe. Sredinec vam jasno pove, da v vaši duši ni več miru in življenja in terja, da uničite v sebi in okoli sebe vse, kar je slabega. Sanje vas pozivajo k preobrazbi, vas kličejo v novo, bolj mirno življenje. Skrajni čas je, da nekaj naredite in ne držite križem rok.
Mož v sanjah predstavlja vašo drugo polovico. Svojim in njegovim lastnostim posvetite več pozornosti, predvsem, kadar naletite na težave. Ne zanašajte se na njegov ego, kadar se z njim zamaskira pred težavami in kadar misli, da je on tisti, ki vlada, ukazuje in pojasnjuje, ampak na svojo intuicijo. Tudi on že kaže prve znake izgube osebnostnega stila in tla se mu že krepko majejo  pod nogami.
Sanje vas opozarjajo, da je nastopil je čas, da se odločno postavite pred probleme, razčistite nagnite odnose in s prstom pokažete nanje. Bodite iskreni (predvsem do sebe) in poglejte v vse kotičke vašega življenja, razčlenite, pogovorite se in VI izberite kaj od tega je smiselno odstraniti iz življenja, kaj pa pustiti, prečistiti in rešiti.
V sanjah ste »mimogrede« omenili sina in morda je vaša duševna stiska povezana prav z odraščanjem otrok in njihovim »osamosvajanjem« «, ko naletite na težave in v njih ostanete osamljeni. Iz ostalih sanjskih simbolov pa skušajte razbrati in prepoznati namige, katera področja so tista, ki jih je treba popolnoma zaščititi.
V kolikor mislite, da sem vsaj nekoliko odprla vrata v razumevanje vaših sanj, vas prosim  za povratno informacijo in odobritev, da pod geslom »Razpadanje« vstavim analizo v arhiv spletne strani.
V vsakem primeru pa vam želim mirne noči in najlepše sanje.
 

Povratna informacija

Najlepša hvala za izčrpen odgovor. Kar nekajkrat sem morala prebrati, zato, da sem lahko razbrala bistvo. Občutki tesnobe so me res spremljali še nekaj dni. Vendar sem si, kot po navadi dopovedala, da bom že našla odgovor v svoji podzavesti. Prepričana sem, da so sanje poziv naše podzavesti, ali na pomoč ali v zadovoljstvo. Sama dajem poudarek nanje, ker sem si z analizo svojih sanj marsikdaj pomagala. To sem vedno počela sama. Mož se mi je največkrat posmehoval, čaš, da sem vraževerna,... vendar vem in bom vedno prepričana v to, da so sanje del naše psihe (reakcije v podzavesti). To sem možu tudi dokazala. O tem morda kdaj drugič.

Kar ste napisala, je večinoma res. Morda sem to v sebi tudi vedela. Morda sem iskala le potrditev svojih občutkov, zato, da bom lažje spreobrnila svoje tesnobne občutke v preprosta dejanja, ki bodo spet vzpostavila ravnovesje v meni in moji družini. Zadnje čase me je družina popolnoma izčrpala in ni videla, kako psihično propadam. Sama sem se tega zavedala, vendar za to nisem ničesar storila. Vsaj ne do odločilnega trenutka - svojih sanj. Vedno sem bila sama sebi v oporo. Zadnje čase pa me je začelo zmanjkovati. Tako psihično kot fizično. Res, da imam kako leto več, vendar jih še vedno nimam niti trideset. Zato se sprašujem, kje je tista moja moč?Zavedam pa se nečesa. Požrla se ne bom nikoli več. Enkrat sem imela ta kratek stik in od tistega dne dalje je v mojem vsakodnevnem življenju vedno misel z mano: ga ni ne živega ne mrtvega, ki bi me spet spravil do uničenja same sebe. To je bilo kar dolgo nazaj in ne bom več dovolila, da bi me drugi pripeljali do ne spoštovanja same sebe. Zato vsake sanje vzamem resno, ker tako globoko, kot sem zabredla takrat, nočem več. Od takrat naprej poslušam samo sebe in spoštujem tudi potrebe svojega telesa in duha. Po navadi sem se nekako prebila skozi sanje in izluščila bistvo. Tokrat so bili občutki tako močni, da sama si nisem bila sposobna priznati, da je nekaj močno narobe.

Še enkrat hvala za potrditev mojih sumov. Za svojo družino sem pripravljena žrtvovati marsikaj. Vendar, če bom sebe žrtvovala, mislim, da bi oni izgubili preveč. Otroka sta še majhna (2 in 7 let) in me potrebujeta. Z možem pa sva se res malce preveč oddaljila in bi bilo prav stopiti spet na skupno pot.
Prijetno mi je bilo poklepetati z vami. Prvič sem nekomu tako pisala in mi je storilo prav. V kolikor ste zainteresirana obdržati stik z menoj, mi lahko pošljete sporočilo. Rade volje se bom nanj odzvala. Želim vam še veliko uspeha na vašem področju in vas ob enem s spoštovanjem lepo pozdravljam.