Splavar

»Sanjale so se nocoj mi čudne sanje,…« je rekel eden od naših pesnikov in se mi zdi, da je bila v teh njegovih sanjah zla slutnja. Tudi moje sanje so groteskne. Ali mogoče pomenijo kakšen zaključek ali začetek!?

Prizorišče je temačno. Grad ali hotel v skali visoko na pečini, nad globoko reko. Iz gradu do reke vodijo ozke kovinske stopnice z ograjo. Hotel je nad kanjonom in reka je precej široka, temno zelena a ne prosojna, temveč deluje strašljivo, globoko, nevarno. Na reki je zelo velik splav  – od enega do drugega brega in v dolžino kakih 200 metrov. Ograjen je s kovano ograjo (tako, ki je meni všeč) z lesenim ročajem. Umrl naj bi mi menda mož (to ni čisto precizirano v sanjah. Je moški) in jaz naj bi ga pokopala. Leži v krsti iz navadnih desk (zdaj takih več ne delajo) in okrog njega v krsti je cel kup nekih drobnih predmetov, neke šare, brez prave določljive oblike). Jaz naj bi ga pokopala, oziroma me pošljejo naj ga odvržem v reko spodaj.
Sama grem dol na splav in na splav je položena blazina (tista napihnjena). Je čisto ob robu in tipam, če je kaj vlažna, ker je vse skupaj tik nad vodno gladino. V bistvu me je strah, da naju bo voda zalila. Z mano je majhna cca 4 leta stara deklica, zelo luškana, z daljšimi, skodranimi lasmi pšenične barve. Oblečena v lepo oblekico, ki ima nekaj belega in malo rdečega. Razmišljam, kako naj odvržem vendar krsto, saj se bo potem vse odprlo in kosti in lobanja bodo plavali okrog, in to je nehigiensko in ne zdi se mi prav. Deklico pustim na splavu in se po stopnicah povzpnem gori v hotel, da vprašam prijateljico Jasno (ki si v sanjah ni čisto podobna, je bolj čokata) kaj naj naredim. Med tem pa za mano pride deklica in mi se povzpne v naročje, oz. jo dvignem. Nadlegoval naj bi jo nek tip, suh s temnimi lasmi, ki je šel v tem času doli na splav. Ustrašim se, najprej pomislim, da bi jo lahko posilil, vendar upam, da jo ni, ker je bilo vmes tako malo časa. Zgrožena sem nad seboj, da sem jo sploh pustila samo. Stiskam jo k sebi, on pa se mi maščuje in mi nastavi nogo in se nekako čutno zatakne v mojo japonko. Nogo skušam izvleči, v tem pa nekdo začne kričat. Pogledamo doli, ker smo na vrhu krožnega stopnišča in spodaj je nek bazen. Nekdo odšteva 4, 3, 2, …in v roki drži črno okroglo bombo. Mislim si, da ko jo odvrže v bazenček, ne bo mogla eksplodirati. V tem je 1 in bombo odvrže v bazen in naenkrat grozljiva eksplozija, vidim vse oranžno rdeče od ognja. Do nas gori pa ne seže. Vidim nekega gospoda, žida, ki se mu izpod klobuka kadijo lasje in hiti stran (oblečen tipično za žide; pa vseeno ni podoba, ki bi vzbujala poseben vtis) in nekaj ljudi, ki jih eksplozija vrže stran od bazenčka….. Zbudim se!
 

V sanjah ni ne začetka in tudi ne konca, ampak zelo jasno sporočilo, kaj bi se zgodilo, če …
Gre za prikaz zaviralnih sil, ki vas držijo na mestu ali pa preprečujejo, da bi se soočili s spremembami. Sami boste najlažje presodili ali so takšne tudi v resnici,  ali pa le vaš nezavedni del preprečuje zavednemu, da bi se dokončno odločili kako naprej, ker se bojite posledic.

Temačno okolje ponovno poudarja neurejene zadeve in psihično stisko, ki je posledica negibnosti in nespremenljivosti na čustvenem področju. Z vso nevarnostjo, ki jo samo sanjsko prizorišče ponuja, pa sanje govorijo o »nevarnostih«, ki prežijo na vas.

Obris stavbe je nejasen in nekje vmes med hotelom in gradom na visoki pečini predstavlja neosvojljivo trdnjavo za vaše načrte, oziroma osebo, ki z močno voljo in avtoriteto vpliva na vas.  Ker je tukaj še kanjon, ki simbolizira silno podobo materine nadvlade, morda gre prav zanjo ali v prenesenem smislu za predsodke in vzgojo, katere varnost leži v sprejemanju in ne v vaši osebnosti in ne v vašem občutku nebogljenosti. Tudi reka, ki je precej široka, temno zelena  in kot taka deluje strašljivo  in nevarno, opozarja na neugoden čas za kakršnekoli spremembe. Še stopnice, ki pomenijo vzpon v spoznanju,  so ozke in kovinska ograja na splavu vas bolj malo varuje pred napadalci in vsiljivci.

Moški, ki je vaš mož ali pa le katerikoli moški, ki je v sanjah umrl, predstavlja moževe lastnosti. Vse tiste, ki niso najboljše ali jih sami ne smatrate za primerne in dobre in vsa tista dejanja, ki se vam v življenju zdijo brezbrižna in neznosna (razni drobni predmeti nedoločljive oblike). S tem, ko bi jih pokopali, bi vam sanje prinesle notranjo izpolnitev in olajšanje, da se jih vsaj podzavestno znebite. Vendar tudi če bi se jih res, se jih v resnici ne bi in čeprav v resnici zgubljate stik z njim,  se vam sploh ne zdi prav, da bi ga povsem ignorirali (deli telesa bi še vedno plavali po vodi). Deklica, ki jo vzamete v naročje celo opozarja (lahko je vaša hči), da bi se s takšnim načinom življenja izpostavili posmehovanju in norčevanju.

Splavar simbolizira »modrega starca«, ki vas s svojim obnašanjem v sanjah varuje in vodi. Čeprav je maščevalen, je to samo način, s katerim bi vas rad opozoril, kako negotovo je lahko potovanje in vam skuša preprečiti, da bi stopili naprej. S svojim obnašanjem vas opozarja, da se bo slabo končalo, če v danem trenutku nameravate kaj spremeniti.

Čeprav vas je strah, da vas bo nekega dne dobesedno razneslo in čeprav imate občutek,  da vam je usojeno večno »bloditi« zaradi nekih lastnosti in dejanj drugih ljudi, ki se vam zdijo nesprejemljiva, je sporočilo sanj zelo jasno.

Težko se je sprijazniti z dejstvom, da čas za spremembe ni ugoden, a trenutno bi bile posledice še preveč hude.

Povratna informacija

Pravilno ste ugotovili: avtoriteta je moja mama (pa tudi vzgoja) ... trpi, delaj usluge, žrtvuj se... in potem se jasno slabo počutim, saj si srce vedno ravno ne želi žrtvovati... včasih se mi zdi, da mi kot kamen nekaj visi za vratom (bog mi oprosti pregrešne misli!), včasih pa, da je samo še vprašanje časa, kdaj bom pregorela.
Če sem prav razumela, mi sanje govorijo naj dam 'mir' in ne spreminjam trenutno ničesar (mama bi umrla od žalosti, mož ne vem kaj, potem klevete....in hči je še premlada)?!
Hvala in lep pozdrav.