Kaj pa moški?
Spoštovani, vidim, da se vam oglašajo pretežno ženske, pa me zanima, ali ženske več sanjajo kot moški, ali so bolj pismene in pišejo časopisom, ali so bolj radovedne ali pa bolj vraževerne. 
A to le za uvod, v resnici pa - morda imam enostavno več ženskih hormonov - zanima tudi mene razlaga mojih sanj. Najbrž morate vedeti kaj o meni, vsaj osnovne podatke. Da sem moški, ste že uganili, dodajam pa še, da sem poročen, oče najstniške hčere, zaposlen za določen čas, moj zakon je tako-tako, ne dober ne slab, a o kakšni ločitvi ne bi niti razmišljal. Čez plot ne skačem, ker nimam denarja za soliden skok, za radosti za kakšnim pokopališkim spomenikom pa sem prestar...

Kaj sanjam? Najbolj me begajo sanje o moji prvi punci. Seveda je poročena in ne živi več v našem kraju, morda je na najino platonsko ljubezen že zdavnaj pozabila. Nič posebnega ni bila, ne najina ljubezen ne punca, razšla sva se tako, kot se razidejo tisti, ki si nimajo več kaj povedati. Nikdar nisem žaloval za njo, nikdar obžaloval, da ni moja in jaz njen, potem pa kar naenkrat te sanje. Najbolj čudno pri vsem skupaj pa je, da odtlej kar pogosto pomislim nanjo tudi čez dan. Zaradi tega sem kar malo jezen, ker v budnem stanju ne bi nikdar skušal navezati z njo ponovnih stikov. Kaj te sanje pomenijo?
Marjan

Pravilno ste ugotovili, gospod Marjan. V sanjsko rubriko se res pogosteje oglašajo ženske kot moški, vendar mislim, da je nemogoče določiti kriterije, ki so s tem pogojeni. Od človeka do človeka je namreč odvisno, koliko pozornosti je pripravljen nameniti razumevanju sebe in svoje okolice in kakšen način bo izbral, ko je potrebno vplivati na svoje življenje.  Morda gre le za različna prepričanja in predstave med spoloma, za osebnostne lastnosti in za kanček več ženske radovednosti, kot jo pripisujemo moškim. Pa vendar. Ko se znajdemo pred nerešenemi vprašanji in potrjevanjem lastnih spoznanj, pomeni radovednost le neznansko željo, da bi razvozlali skrivnosti.
Ker na sanje vplivamo sami, gre tudi za odnos do nezavednega, ki obstaja v nas. Morda ste se prav zaradi tega odnosa tudi sami oglasili. Vesela sem vašega pisma, še bolj pa tega, da ste napisali nekaj o sebi in me usmerili v svoje vsakdanje življenje. Le na nekaj ste pozabili. V sanjah se pojavlja prva punca, niti besede pa niste namenili vajinemu sanjskemu dogajanju. Tako lahko samo ugotavljam, da se vračate v preteklost in v svojo mladost. Torej poskusiva ugotoviti, kaj se v tem skriva. 
Punca iz mladosti je le nadomestni simbol za vaše današnje življenje in za osebe, s katerimi danes živite. Sami pravite, da je šlo za platonsko ljubezen in ko sta se razšla, niste bili prizadeti, ni bilo težkih besed, pa tudi žalovali niste. Enostavno ste se sprijaznili s takšno, kot je bila in ko je odšla, je niste pogrešali. Imate občutek, da se danes počutite precej podobno, kot ste se takrat? Živite »tako – tako«, ne dobro in ne slabo in čeprav nad svojim življenjem niste ravno navdušeni, niste pripravljeni ničesar spremeniti. Tako kot je, pač je. Če se bo kaj spremenilo samo po sebi, pa tudi prav. Ste se tako, kot pred mnogimi leti, tudi tokrat sprijaznili z življenjem, kot ga živite? Videti je že tako, a podzavest vam navidezno ravnodušnost očita. Skuša vas »spomniti«, da vam le ni tako vseeno, kot je videti na prvi pogled. Nekje globoko v sebi pogrešate nekaj, kar niste nikoli imeli ali ste pregladko spustili iz rok vse tisto, kar vam največ pomeni. Težko vam je pri srcu, pa če si to priznate ali ne.
Sanje so se pojavile, da bi vam odprle oči. Z vračanjem v preteklost vas vzpodbujajo, da bi razmislili o svoji »nepomembni« mladostni izkušnji, potegnili vzporednico s podobnimi dogodki, odnosi ali občutki in jo uporabili sebi v prid.
Res je, da na neke življenjske situacije ne morete vplivati. Ampak to še ne pomeni, da se morate sprijazniti z vsem, kar vas v življenju omejuje in se prikrajšati za vsa nova spoznanja in izkušnje. Le vprašati se morate, če si sploh želite kaj spremeniti. Brez vaše lastne privolitve vas nihče ne bo pripravil do tega, da bi zaživeli polnejše življenje.
Regina

Nazaj