Nikoli ne padem
Zelo pogosto sanjam, da se znajdem pred globino, pri čemer moram največkrat sestopiti po lestvi, ki pa ji tu in tam manjka kak klin in nikakor ne morem z nogo doseči naslednjega. Morda to sanjam, ker sem si nekoč na smučanju poškodovala nogo. Ali pa se vozim s sedežnico in tam, kjer je najbolj visoko, nenadoma začnem drseti s sedeža, tako da se včasih naslonjala držim le še z eno roko, nikoli pa ne padem. V globini pod menoj je vedno tudi voda, a vselej kristalno čista.
Sonja

Strinjam se z vami, gospa Sonja. Povsem možno je, da je neprijetna izkušnja pri smučanju  povzročila kakšno spremembo v vaši notranjosti in čeprav se je to zgodilo pred leti, se v sanjah še vedno srečujete s takratnim dogodkom. Vsaka izkušnja nekaj

»stane«, pa naj bo prijetna ali ne. Lahko pomeni podlago za  prihodnja dejanja, vam daje občutek lastne vrednosti ali vzbudi dvome v lastne sposobnosti. Ste tudi vi podobno razmišljali, ko ste iskali odgovor na sanjsko sporočilo? Verjetno, a to še zdaleč ni zadostovalo, da bi se sanj v resnici znebili. Še vedno vas spremljajo in dokler se ne boste odkrito pogovorili s samo seboj in dosegli notranje ravnotežje, vas bo preteča nevarnost najedala.
Glavni simbol v vaših sanjah je globina, soočenje z njo pa opisuje, kako obvladujete svoje probleme in kako jih rešujete. V sanjah nikoli ne padete, le strah vas je, da se to res ne bi zgodilo, pri tem pa si na vse načine prizadevate, da že storjene »napake« v resnici ne bi ponovili.  Čutiti je tesnobo, nemir, negotovost, nestabilnost, strah pred neuspehom, pred močnejšimi od sebe, pred izgubo socialnega statusa, pred kontrolo nad svojim življenjem, tudi pred negativnim vplivom neke osebe. Bi lahko bile vse te asociacije povezane tudi s povsem drugo, vsakdanjo težavo? V tem primeru vam svetujem, da ste tudi v bodoče pozorni na svoje sanje in se ponovno oglasite.
Regina

Bližnji me ne vidijo
Nenadoma se znajdem v dvigalu, velikem, visokem. Pritisnem na gumb za najvišje nadstropje in se vrtoglavo hitro odpeljem navzgor. Velikokrat potem ne morem odpreti vrat, uspe mi šele, ko me obide smrtna groza. Potem se znajdem v velikem, popolnoma praznem stanovanju, kjer pa se čez čas pojavijo moji bližnji - največkrat že pokojna oče in mati ali bivši mož, s katerimi pa se ne pogovarjam, ampak jih opazujem od daleč, oni pa tudi, kot da me ne vidijo....
To sanjam kar pogosto.
Helena

Če se človek zaman trudi, da bi našel izhod iz stiske, se lahko pojavijo tako prestresljivi sanjski prizori, kot so vaši, draga Helena. Kot »zunanji opazovalec« imate v sanjah res priložnost vsaj za nekaj časa pobegniti pred samo seboj in opazovati svoj trenutni življenjski položaj od daleč, a če se sanje samo ponavljajo, pravega odgovora nanje pa zjutraj ne najdete, se je težko premakniti z mrtve točke. Verjetno ste se že naveličali tega večnega potovanja z dvigalom in nočnih mor, ki vam ne dajo mirno spati, zato bo najbolje, da čimprej razkrijeva vse tisto, kar se iz podzavesti tako vztrajno premika v vašo zavest, rezultata pa ne daje.
Dvigalo je simbol vzpona, s katerim vas sanje skušajo premamiti, da bi se premaknili na višji »duhovni nivo«. Ni samo podzavest tista, ki vas k temu vzpodbuja, tudi zavestno si tega želite. Prepričani ste, da ste za vedno prekinili s preteklostjo, iz katere ste se veliko naučili. Zdaj bi bil čas, da spoznate še neko drugo okolje, kjer so ljudje bolj prijazni in svet se drugače vrti. Tam ne poznajo vznemirjenja in zadreg, in manj je zadušljivosti, zaradi katere nimate možnosti niti svoje notranjosti dodobra spoznati, kaj se šele drugim odpreti in z drugimi ljudmi navezati pristnejše stike. Samozavestno stisnete na gumb in se vrtoglavo odpeljete v najvišje nadstropje. Ko se dvigalo ustavi, pa v smrtni grozi ugotovite, da ne morete izstopiti. Kaj se je zgodilo? Pričakovanja so bila prevelika, draga Helena. Ujeli ste se v lastne strahove, brez notranjih moči in prave zaščite.
Groza izhaja iz resničnih problemov in se navezuje na čustveno stisko. Vprašanje je, kaj je tisto, kar vas resnično zavira,  mimo sanjskih namigov  pa tudi ne moreva. Usmerjajo vas na težave, ki  lahko izhajajo že iz otroštva in so povezane z odnosom do staršev, lahko pa tudi, da je zakon z bivšem možem terjal svoj davek. Včasih vam je primanjkovalo čustvenega prostora, hrepeneli ste po medčloveški pripadnosti in občutku povezanosti, zdaj pa se niti v svoji osebni svobodi ne znajdete. Res se trudite in z vsakim dnem bolj in bolj napredujete, pa vendar obstajajo tudi ovire, ki se jih boste sami težko rešili. Občutek samote in osamljenosti samo povečuje vaše strahove, povezanost s preteklostjo pa lahko postane navada, ki vam bo še dolgo zapirala vrata, če se je ne boste znebili.  V praznem stanovanju vas tako ali tako nihče ne vidi in z nikomer se ne morete pogovoriti, zato ga čimprej »opremite«. Z novimi izkušnjami, z novimi ljudmi in s toplimi medsebojnimi odnosi, v katerih boste tudi sami nekomu pripadali.
Mirne noči in prijetne sanje vam želim.
Regina

Nazaj