|
Z
očetom sva padla v prepad
Z očetom se peljeva po neki cesti, ki je pokrita z deskami
in na obeh straneh obdana z visokim zidom. Ustaviva se pri
čudni hiši, ki je prava podrtija, pred njo pa stoji lutkar,
ki izdeluje lutke in jih prodaja po 3 evre. Lutke ne kupiva,
saj se nama človek smili, ker jih prodaja tako poceni. Oče
mu ponudi 100 evrov, da bi si ubožec z njimi malo opomogel,
ko je tako reven in tako slabo zasluži. Vendar lutkar noče
sprejeti tako velikodušnega darila. Objamem ga in mu rečem:
"Vzemi, Bog naju je poslal, da ti pomagava!".
Peljeva se dalje in naenkrat, čisto nenadoma in
nepripravljena, zletiva v prepad. Med padanjem me je zelo
strah. Z očetom se pogovarjava, pri tem pa pripomnim, da
naju je res poslal bog, saj je bil to najin zadnji dan
življenja in verjetno sva prav zaradi tega pustila lutkarju
zadnjih 100 evrov. Strašno se bojim, da naju bo bolelo, ko
bova pristala na tleh in razmišljam, ali se bom zbudila v
bolnici ali kje drugje. Najbrž tudi razmišljam, ali bom
umrla. Od strahu sem v sanjah omedlela, situacije pa se spet
zavem, ko se spet voziva. |
 |
|
Nič dramatičnega se ni zgodilo in sprva ne vem, ali sanjam
ali pa je vse res. Torej se spet voziva, a tokrat nimam
jasnega občutka s kakšnim vozilom in na trenutke se mi zdi,
da je to vlak. Kar naenkrat zmanjka tirov, vlak pa drsi malo
nad zemljo. Spet preko prepada, le da tokrat ne pade, ampak
gre kar čez in
sploh ne čutim nobene spremembe. Ta prizor z vlakom se mi
zdi, kakor da bi gledala DVD in hkrati v njem sodelovala.Potem se znajdem v stanovanju svojega strica in njegove
družine, kjer je polno znanih in neznanih ljudi. Objamem
njegovo ženo, pri tem pa naenkrat spoznam, da to sploh ni
ona, ampak čisto neznana ženska, ki se upira mojemu poljubu.
To se mi sploh ne zdi čudno, ona pa je zelo začudena, ker me
sploh ne spozna. Potem vidim njihovo kopalnico in tuš
kabino, ki je polna umazane vode.
Anja
Sanjska situacija predstavlja družinsko vzdušje, predvsem pa
razkriva medsebojne odnose, ki jih imate z očetom. Verjetno
se v domačem okolju zelo dobro razumete in če že pride do
kakšnega manjšega trenja, sedete in se pravočasno
pogovorite. Morda vam je prav zaradi tega mnogo lažje v
življenju, kot drugim vrstnikom, saj vas starši zelo dobro
razumejo in vas obravnavajo kot sebi enake, pa tudi dobro
varujejo pred nepričakovanimi udarci usode. Seveda lahko
imate ob takšni podpori v družini dober in varen občutek,
podzavestno pa se zavedate, da bi morali k prijetnemu
vzdušju in dobrim medsebojnim odnosom tudi sami nekaj
prispevati, in bolj zrelo stopiti po poti odraslosti.
Verjetno se z očetom še najbolj ujamete, saj ga zelo dobro
ga poznate in ga lahko »obračate okoli prsta«, kakor se vam
zahoče. Vedno se obnaša enako, tako da lahko že v naprej
pričakujete, kako se bo v določeni situaciji odzval in kako
bo ravnal, pa naj gre le za izpolnitev mladostniške želje
ali pa mu kakšno neprijetno zagodete. Seveda so takšne
situacije prisotne v vsaki družini, starši pa zelo dobro
vedo, da mnogokrat gre le za vožnjo skozi ovinke, s katero
se vsaka mladost lažje prebije do cilja. Tudi sami ste potem
prepričani, da ste zapleteno stuacijo zelo dobro rešili in
na način, s katerim niste nikogar prizadeli.
Pa vendar se je v zadnjem času verjetno zgodilo prav slednje
in ste očeta prizadeli bolj, kot si lahko predstavljate in
čeprav ste spet, kot že tolikokrat, brez večjih težav
dosegli le tisto, kar ste želeli, vam je danes težko.
Vsekakor so neka dejanja ali težke besede vzpodbudile te
sanje, saj bi ga najraje objeli in mu povedali, kako se
počutite. Če ste bili do njega krivični, se ne tolažite z
mislijo, da je bog tisti, ki bo vse poravnal in vse vaše, pa
tudi očetove grehe, ker se tako predvidljivo obnaša in se
pusti voditi, odpustil.
Verjamem, da se je težko sprijazniti z dejstvom, da še niste
povsem »odrasli« in se zavedati odvisnosti od staršev, ko
skušate uveljavljati svoje. A padanje v prepad je preveč
tvegano dejanje, da bi ostali ravnodušni in se ne bi
zavedali možnih posledic svojega nespametnega ravnanja.
Tokrat se res ni zgodilo nič dramatičnega, nobena kazen vas
ni doletela in dokaj varno ste pristali, a kljub vsemu je
sprehajanje po robu prepada preveč nevarno, da bi ga bilo
vredno še kdaj preizkusiti. Že v sanjah se je zgodil velik
preskok v vašem mišljenju, zato je povsem možno, da se po
teh sanjah ne bo spremenil samo vaš odnos do očeta, ampak se
boste spremenili tudi vi sami, v svoji notranjosti. Zdaj je
potrebno zbrati le še nekaj poguma, se pogledati v ogledalo
in si priznati vse tisto, kar ste si že v sanjah povedali na
glas in brez krinke.
Želim vam mirne noči in prijetne sanje.
Regina |
