Z očetom sva padla v prepad
Z očetom se peljeva po neki cesti, ki je pokrita z deskami in na obeh straneh obdana z visokim zidom. Ustaviva se pri čudni hiši, ki je prava podrtija, pred njo pa stoji lutkar, ki izdeluje lutke in jih prodaja po 3 evre. Lutke ne kupiva, saj se nama človek smili, ker jih prodaja tako poceni. Oče mu ponudi 100 evrov, da bi si ubožec z njimi malo opomogel, ko je tako reven in tako slabo zasluži. Vendar lutkar noče sprejeti tako velikodušnega darila. Objamem ga in mu rečem: "Vzemi, Bog naju je poslal, da ti pomagava!".
Peljeva se dalje in naenkrat, čisto nenadoma in nepripravljena, zletiva v prepad. Med padanjem me je zelo strah. Z očetom se pogovarjava, pri tem pa pripomnim, da naju je res poslal bog, saj je bil to najin zadnji dan življenja in verjetno sva prav zaradi tega pustila lutkarju zadnjih 100 evrov. Strašno se bojim, da naju bo bolelo, ko bova pristala na tleh in razmišljam, ali se bom zbudila v bolnici ali kje drugje. Najbrž tudi razmišljam, ali bom umrla. Od strahu sem v sanjah omedlela, situacije pa se spet zavem, ko se spet voziva.

Nič dramatičnega se ni zgodilo in sprva ne vem, ali sanjam ali pa je vse res. Torej se spet voziva, a tokrat nimam jasnega občutka s kakšnim vozilom in na trenutke se mi zdi, da je to vlak. Kar naenkrat zmanjka tirov, vlak pa drsi malo nad zemljo. Spet preko prepada, le da tokrat ne pade, ampak gre kar čez in sploh ne čutim nobene spremembe. Ta prizor z vlakom se mi zdi, kakor da bi gledala DVD in hkrati v njem sodelovala.Potem se znajdem v stanovanju svojega strica in njegove družine, kjer je polno znanih in neznanih ljudi. Objamem njegovo ženo, pri tem pa naenkrat spoznam, da to sploh ni ona, ampak čisto neznana ženska, ki se upira mojemu poljubu. To se mi sploh ne zdi čudno, ona pa je zelo začudena, ker me sploh ne spozna. Potem vidim njihovo kopalnico in tuš kabino, ki je polna umazane vode.
Anja

Sanjska situacija predstavlja družinsko vzdušje, predvsem pa razkriva medsebojne odnose, ki jih imate z očetom. Verjetno se v domačem okolju zelo dobro razumete in če že pride do kakšnega manjšega trenja, sedete in se pravočasno pogovorite. Morda vam je prav zaradi tega  mnogo lažje v življenju, kot drugim vrstnikom, saj vas starši zelo dobro razumejo in vas obravnavajo kot sebi enake, pa tudi dobro varujejo pred nepričakovanimi udarci usode. Seveda lahko imate ob takšni podpori v družini dober in varen občutek, podzavestno pa se zavedate, da bi morali k prijetnemu vzdušju in dobrim medsebojnim odnosom tudi sami nekaj prispevati, in bolj zrelo stopiti po poti odraslosti. Verjetno se z očetom še najbolj ujamete, saj ga zelo dobro ga poznate in ga lahko »obračate okoli prsta«, kakor se vam zahoče. Vedno se obnaša enako, tako da lahko že v naprej pričakujete,  kako se bo v določeni situaciji odzval in kako bo ravnal, pa naj gre le za izpolnitev mladostniške želje ali pa mu kakšno neprijetno zagodete. Seveda so takšne situacije prisotne v vsaki družini, starši pa zelo dobro vedo, da mnogokrat gre le za vožnjo skozi ovinke, s katero se vsaka mladost lažje prebije do cilja. Tudi sami ste potem prepričani, da ste zapleteno stuacijo zelo dobro rešili in na način, s katerim niste nikogar prizadeli.
Pa vendar se je v zadnjem času verjetno zgodilo prav slednje in ste očeta prizadeli bolj, kot si lahko predstavljate in čeprav ste spet, kot že tolikokrat, brez večjih težav dosegli le tisto, kar ste želeli, vam je danes težko. Vsekakor so neka dejanja ali težke besede vzpodbudile te sanje, saj bi ga najraje objeli in mu povedali,  kako se počutite. Če ste bili do njega  krivični, se ne tolažite z mislijo, da je bog tisti, ki bo vse poravnal in vse vaše, pa tudi očetove grehe, ker se tako predvidljivo obnaša in se pusti voditi, odpustil.
Verjamem, da se je težko sprijazniti z dejstvom, da še niste povsem »odrasli« in se zavedati odvisnosti od staršev, ko skušate uveljavljati svoje. A padanje v prepad je preveč tvegano dejanje, da bi ostali ravnodušni in se ne bi zavedali možnih posledic svojega nespametnega ravnanja. Tokrat se res ni zgodilo nič dramatičnega, nobena kazen vas ni doletela in dokaj varno ste pristali, a kljub vsemu je sprehajanje po robu prepada preveč nevarno, da bi ga bilo vredno še kdaj preizkusiti. Že v sanjah se je zgodil velik preskok v vašem mišljenju, zato je povsem možno, da se po teh sanjah ne bo spremenil samo vaš odnos do očeta, ampak se boste spremenili tudi vi sami, v svoji notranjosti. Zdaj je potrebno zbrati le še nekaj poguma, se pogledati v ogledalo in si priznati vse tisto, kar ste si že v sanjah povedali na glas in brez krinke.
Želim vam mirne noči in prijetne sanje.
Regina

Nazaj