Tokrat smo v uredništvo dobili dve zanimivi zgodbi, ki vsebujeta globoko sanjsko sporočilo. Čeprav bi lahko najprej pomislili, da gre za preroške sanje, strokovnjaki trdijo, da te ne obstajajo. Vsi po vrsti so si namreč edini, da se sanje opirajo na sedanjost in pretekle dogodke, ne moremo pa z njimi posegati v bližnjo in daljno prihodnost.
Jezik naših sanj je izjemno bogat in nihče ne zanika, da brezmejnih globin podzavesti še dolgo ne bomo raziskali. Od kod naj potem vemo, da je naša zavest sposobna vedeti več, kot ve podzavest? In kdo lahko povsem zanika svoj notranji »šesti čut«, ki se kot čustveni naboj sproži vsakič, ko naša duševnost skuša komunicirati z nami? Še najbolje ravnamo, če se opremo na lastna spoznanja in izkušnje, ne pa tehtamo, pri čem bomo zgolj trmasto vztrajali.

Temna voda
Zanima me, ali sanje res napovedujejo slabo in dobro, kar se nam zgodi. Po svoji izkušnji sem začela v to verjeti.
Sanjala sem črno vodo, veliko črne vode, ki je bila podobna gnojnici, v njej pa hčer, kako se utaplja. Nič nisem mogla, samo moža sem klicala in vila roke in vpila, naj ji pomaga, naj jo potegne ven. Ker sem vedela, da je šla hči na pot in ker me je vedno strah, kadar potuje z avtomobilom, sem te sanje sanjala najbrž zaradi tega. Naslednje jutro me je pa hči poklicala iz oddaljenega kraja in povedala, da je imela težko prometno nesrečo, vendar da je ona živa in zdrava.
Romana

Čeprav sem že v uvodu zapisala, da so preroške sanje sporne, vas verjetno lastne izkušnje ne bodo prepričale, da sanjskim namigom ne gre verjeti. Tudi, če pustiva ob strani simbole in pogledava samo sanjsko vsebino, je ta tako grozljiva, da je še dolgo ne boste pozabili. Morda bi se še leta in leta spraševali, kaj vam je skušala sporočiti, če naslednjega dne ne bi poklicala hči in vam povedala neprijetne novice. Ne dvomim, da vam je že ob samem razmišljanju o dogodku težko pri srcu, še huje pa bi bilo, če bi »nedokončane« sanje v vaši duši pustile sledi. V skrbi za ljubljeno hčer bi sčasoma postajali vse bolj ranljivi.
Voda je glavni simbol nezavednega in prav z njeno predstavo najlažje prepoznate svoje psihično stanje. Opisuje črnoglede misli, ki so vas navdajale in vašo notranjo stisko, ki se je niste mogli znebiti.
Sanje dejansko niso napovedale, da se bo zgodila prometna nesreča, ko ste v tej umazaniji videli svojo utapljajočo se hčer. So pa jasno sporočale, da se lahko nekaj neprijetnega zgodi, in da vam bo sreča zelo hitro obrnila hrbet, če ne boste v svojem življenju ničesar spremenili. Seveda je jasno, da na to opozorilo ne bi  mogli reagirati, pa naj bi si še tako želeli vplivati na tragični dogodek. Podzavest namreč ni ravnala po vzorcih vašega lastnega ravnanja, ampak je le sprožila notranji proces in močan sanjski odziv, ker ste bili vznemirjeni in zaskrbljeni. 

V resnici se vsak dan soočamo z dramatičnimi življenjskimi situacijami in ob neprijetnih novicah, ki jih pišejo naše ceste, je toliko težje potlačiti v sebi skrb, ko se hči odpravi na pot. Vaš um se intenzivno srečuje z opozorili, ki jih pridobite na podlagi resničnih dogodkov in povsem intuitivno ste odreagirali, ko vas je hči v sanjah »klicala na pomoč«. Preroške sanje, jasnovidnost, šesti čut, intucija ... verjetno ta trenutek ni več pomembno, kako bom to imenovala. Pomembnejše je spoznanje, da tako izjemna čustvena občutljivost matere ne more biti slučajna in delovati kar tako, na slepo srečo. 
Vse dobro vam želim, gospa Romana.
Regina

Nazaj