V sanjah me je objel
Sem osnovnošolka in rada sanjam tudi v budnem stanju, a zanimajo me prave sanje. Sanjala sem, da sem prišla v šolo, kjer pa v razredu ni bilo klopi, ampak so bile postelje. Po pouku sem šla s sošolcem (ki mi je v resnici zelo všeč, a on tega ne ve) do omaric, kjer sem ugotovila, da ne najdem torbe, zato sem jo šla iskat. Med nama je bila ves čas neka napetost, tedaj pa me je on nenadoma stisnil k sebi (tega sem si tudi v resnici želela). Ves čas me je bilo strah, kaj bo rekla njegova sestra. Ona mu namreč nenehno ukazuje.
Brina
Mladostne sanje so zelo krhke in terjajo povsem drugačen pristop, kot sanje odraslih ljudi, saj v njihovi osnovi ležita precej drugačna motivacija in doživljanje. Dnevno sanjarjenje in čustvena dejavnost v mladosti pogosto ustvarita sanjsko vsebino, kot je bila tvoja, Brina.

Nobenih ugank ne zastavljajo, ki bi jih bilo potrebno rešiti, ničesar ne napovedujejo in nobene cenzure ne postavljajo. Le v tvojem notranjem jedru pomenijo izpolnitev želje, katere se tudi v budnem življenju zavedaš.
Regina

Strah pred zavračanjem
Večkrat se mi zgodi, da se sredi spanca naenkrat in brez razloga prebudim. Pred sabo vidim nejasne slike in glasove, največkrat pa vidim sebe, ko iščem izhod iz zaprtega prostora (običajno iz svoje sobe). Vse skupaj je videti zelo resnično, vendar vem, da sanjam. Včasih tudi lebdim nad prostorom. Imam občutek, kot da zadržujem samega sebe v sebi. Kako priti ven?
Drugače sem bolj zaprt tip človeka, vendar iščem pot, kako bi se odprl. Našel sem že morebitni izvor tega stanja. Kot otrok sem bil deležen veliko zbadanja in norčevanja vrstnikov. Ko smo imeli v vrtcu modno revijo, sem se jaz oblekel v ženske obleke. Vsi so se smejali in me čudno gledali. Nikoli se nisem mogel znebiti vzdevka, "peder" ali "babjek". Pogosto sem bil tarča posmehovanja. Vse skupaj je zelo načelo moje samospoštovanje in samozavest. Iz pogumnega dečka sem se spremenil v boječo žrtev. Še dandanes so vidne posledice: strah pred zavračanjem samega sebe. Globoko v sebi čutim, da imam v sebi velik potencial, ki ga zdaj ne izkoriščam sebi v prid. Zadržujem svoj jaz v sebi, saj me je strah, da bodo drugi spet kazali s prstom name. Za pomoč se že vnaprej zahvaljujem!
S spoštovanjem,
Nejc
Dragi, Nejc! Ob branju vašega pisma sem najprej pomislila, da bi ga bilo potrebno razdeliti na tri dele, ob tem pa se kar nekajkrat vprašala, kje sploh začeti. Omenjate težave s spanjem, navajate nekaj sanjskih simbolov in opisujete svojo življenjsko zgodbo, vse skupaj pa je tako povazano eno z drugim, da bi lahko to vašo notranjo stisko, ki jo dnevno doživljate, strnila v en sam stavek. Iskanje samega sebe, strah, tesnoba, nemir, napetost, nervoza, stresne situacije in razmišljanje o njih, pogosto povzročajo nemirno spanje, sanje pa so le odraz preteklih in sedanjih dogodkov, izkušenj, spominov in vedenjskih vzorcev, ki se jih v svojem življenju ne znate rešiti. Začaran krog? Da, ampak nekje je potrebno začeti in ga prekiniti.
Nejasne slike in glasovi, opazovanje sebe med lebdenjem, iskanje izhoda iz zaprtega prostora... vse to so močni simboli, ki izražajo vašo naravo, počutje, sposobnosti in lastnosti, ter predstavljajo podobo, ki jo imate o sebi in o svojem telesu. Vendar to še zdaleč niso vse možnosti, ki jih imate v življenju, in še zdaleč niso vsi potenciali, za katere tudi sami pravite, da so ostali neizkoriščeni. Kaj vam pravi notranji glas? Lahko, da ste se sprijaznili z zmedo, v kateri ste se znašli, z osamljenostjo in večnim nesporazumom s samim seboj, pa bo šlo bolj težko. Vsaj do takrat, dokler se boste le izgovarjali na okoliščine, glasove in sporočila, ki jih ustvarjajo drugi ljudje in dovolili, da oblikujejo vašo samopodobo.
Morda še trenutno niti sami niste sposobni razumeti, kaj se v vaši notranjosti dogaja in kakšna je vaša vloga. A ko boste pripravljeni in ko si boste vzeli čas, ter se iskreno vprašali, kakšne so vaše dejanske potrebe, želje in zahteve, si prisluhnili, očistili zapackane čustvene vode in miselne tokove, boste  tudi spoznali, »kdo« ste v resnici. Potem boste tudi vedeli, komu verjeti, čemu dati prednost v svojem življenju, si zaupali in se odprli. Do samozavesti in odločitev, za katerimi boste lahko trdno stali, pa vam potem manjka le še nekaj drobnih korakov. Te pa boste dosegli, če boste s seboj razumevajoče in potrpežljivo ravnali, ter se družili z ljudmi, ki vas razumejo in vas imajo radi.
Želim vam mirne noči in prijetne sanje.
Regina

Nazaj