Z delfini si delimo morje (www.sepet-sanj.com)

edicija 7dni - 12. julij, 2006
piše_Regina

Sozvočje z naravo

Z delfini si delimo morje

Delfini so čudovita bitja. Vendar ne zato, ker se obnašajo podobno kot človek. Čudoviti so, ker so taki, kot so.

Stari Grki so verjeli, da so delfini božji sli, ki imajo posebno moč, zato je bil zanje uboj te živali tako grozen, kot uboj človeka. Tisočletja kasneje ugotavljamo, da jim grozi velika nevarnost. Vsako leto po svetu umre več kot 3000 delfinov, ki se ujamejo v ribiške mreže. Veliko se jih poškoduje, ko se poskušajo rešiti, druge ribiči pobijajo, da jim ne bi pojedli rib. Na tisoče jih pobijejo za hrano in šport. Tudi morje, življenjsko okolje delfinov, je v nevarnosti. Znanstveniki menijo, da hrup, ki ga povzročajo ladje, vpliva na eholokacijo. Skrbi jih še onesnaževanje, odpadki, podnebne spremembe in intenzivno ribištvo, a tudi to še ni dovolj.

Človek je delfinom spremenil usodo in jih zapira v ujetništvo za svojo zabavo. Tilen Genov, predsednik društva za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev Morigenos, ni ravnodušen. »Tudi delfine v slovenskem morju najbolj ogrožajo človekove aktivnosti, sedaj pa jim pretijo še nove nevarnosti. Najprej je to dirka z motornimi čolni, Formula 1 na vodi, ki naj bi jo organizirali septembra, pa načrtovani plinski terminali. Čeprav je lokacija zanje predvidena prav na območju, ki ga stalno uporabljajo delfini, terminali ne utegnejo negativno vplivati samo nanje, ampak na celotno življenje v morju .«

Delfini v slovenskem morju
V slovenskem morju stalno živi le ena vrsta delfinov - velika pliskavka, medtem ko ostale vrste kitov, med katere delfini spadajo, naše vode obiščejo le občasno. Velike pliskavke večinoma živijo v skupinah, ki se nenehno mešajo in spreminjajo, skupina delfinov, ki se vse leto zadržuje v okolici Pirana, Izole in Kopra, pa najbrž predstavlja stalno populacijo. Tukaj živijo, se hranijo, skrbijo drug za drugega in vzgajajo mladiče, včasih potujejo ali počivajo in se igrajo. »Večkrat jih opazujemo kar z obale, saj se ji znajo približati na borih 20 metrov. Zgodi se, da jih vidimo vsaki dan ali vsaki drugi dan, tudi dva dni zapored, včasih pa jih tudi ves teden ne moremo najti, čeprav se odpravimo na odprto morje«, razloži Tilen, ki ima tudi sicer z delfini veliko nepozabnih izkušenj.
Zdi se, kot da so pripravljeni tudi sami pomagati pri zbiranju podatkov o življenju, razširjenosti, razmnoževanju in svojem obnašanju. »Pogosto se nam kar sami približajo in tik ob čolnu izvajajo prave akrobacije. Lani poleti so se celo igrali s predmetom, ki so ga našli v morju. Vsako leto tudi srečamo vsaj enega novorojenčka, pa tudi sicer stalno opažamo samice z mladiči. Lani je samica Daphne, ki jo poznamo iz leta 2004, skotila novorojenčka. Njena prijateljica Emanuela, tako imenovana "varuška", je mladička pripeljala prav do našega čolna. Ko sta plavala mimo, sta oba obrnila glave proti nam. Bilo je videti, kot da nam je prišla predstavit novega družinskega člana, ali pa je njemu hotela pokazati nas. Kakorkoli že, bilo je neverjetno«.

V čolnih, ki ne povzročajo hrupa
Raziskovanje, ohranitev in zaščita morskega okolja ter sesalcev v njem, je osnovna naloga društva Morigenos. Od leta 2001, odkar je bilo ustanovljeno, prostovoljci združujejo moči pri varovanju velikih pliskavk v slovenskem morju, na območju Tržaškega zaliva in severne Istre nasploh. Veliki del aktivnosti društva predstavlja tudi izobraževanje, informiranje in ozaveščanje javnosti. Eden takšnih projektov je organizacija Poletnega razsikovalnega tabora, v katerem udeleženci iz cele Slovenije in Evrope spoznajo delo društva in sodelujejo pri raziskovanju na terenu. Tilen pojasni, da znanstveno-raziskovalno delo poteka po mednarodno priznanih metodah, standardih in protokolih. »Delfine večinoma spremljamo s čolni tipa VSR, ki ne povzročajo hrupa. Pri opazovanju jih ne vznemirjamo in se jim ne približujemo na silo, ampak jih opazujemo prosto v naravi, brez dotikanja, ulova in natikanja oznak. Delfine tudi redno fotografiramo in z metodo foto-identifikacije ugotavljamo, kdo je kdo. Za »prepoznavanje obraza« posameznega delfina in »prstni odtis« nam služijo oblike hrbtne plavuti in naravne oznake, kot so različne praske, zareze in brazgotine«. Ker so delfini stalni prebivalci severnega Jadrana, ne pa samo njegovi občasni gostje, ki bi se izgubili ali zašli, jih z malo sreče lahko v slovenskem morju vidimo vse leto. V takšnem primeru Tilen prosi, da ČIMPREJ pokličete na številko 031 77 10 77 in svetuje: »Če srečate delfine, se obnašajte odgovorno, pokažite razumevanje in spoštovanje, saj imajo tudi oni pravico uporabljati te vode. Ne podite jih, ne zaganjajte se proti njim in se jim ne približujte na silo, sploh če imajo mlade. Najbolje bo, da motor ugasnete in jim pustite, da se vam sami približajo, če to želijo. Zaradi njihove in svoje varnosti se ne potapljajte, niti se jih ne poskušajte dotakniti ali hraniti. Udarec z repom po vodni gladini pogosto pomeni vznemirjenost in razdražljivost. V tem primeru se raje umaknite, pa tudi sicer se v bližini delfinov ne zadržujte več kot 30 minut. Ko jih zapuščate, storite to mirno in brez hitrih gibov. Hitrost plovila povečujte počasi in postopoma šele takrat, ko ste od živali oddaljeni najmanj 100 metrov«.

Še vedno jih je mogoče posvojiti
Pri društvu Morigenos prav tako še zmeraj poteka projekt Posvojite delfina. Simbolično je mogoče posvojiti delfina iz slovenskega morja. Posvojitev stane 5.500 SIT in traja eno leto. Posvojitelj seveda prejme potrdilo o posvojitvi, dokument s fotografijo, podatke o izbranem delfinu, majico in nalepko ter enkrat letno bilten z novicami.
29. julija bodo člani društva na portoroški plaži organizirali prireditev »Moji, tvoji, naši delfini«, na kateri bodo predstavili življenje delfinov, poskrbeli pa bodo tudi za zabavo.

Nazaj