Zapletena govorica podob iz sanj

Sanjamo vsi, tudi tisti, ki trdijo, da nikoli ne. Tako dobivamo brezplačna, a dragocena opozorila in navodila za naše življenje v budnem stanju.

Se vam je sanjalo kaj morečega, pa vam je šlo naslednji dan vse narobe? Že od nekdaj so ljudje sanjam pripisovali magijsko vsebino in jih razlagali po načelih, ki so bila lastna posameznemu ljudstvu. Nomadska plemena imajo še dandanes običaj, da zjutraj posedejo ob ognju in si jih pripovedujejo. Če menijo, da so neugodne za ta dan, se sploh ne odpravijo kam daleč in tudi za trgovanje po njihovem to ni pravšnji čas. A celo za nas, ki ne živimo več v tesnem stiku z naravo, so sanje pomenljive.

To je bilo odločilnega pomena, saj so si tako lahko v času obilja ustvarili potrebne zaloge za čas lakote. Svetopisemski očaki so bili v sanjah opomnjeni, kaj bi bilo modreje početi in česa ne. Če se sporočil niso držali ali si jih niso znali razložiti, se je slabo končalo. Tudi sveta družina je bila tako posvarjena, naj zbeži v Egipt. Buda je imel vrsto pomenljivih sanj.Čuang-Ce, učenec utemeljitelja taoizma Lao-Ceja, je sanjal, da je metulj, tako da potem ni vedel, ali je on metulj, ki sanja o Čuang-Ceju, ali Čuang-Ce, ki sanja o metulju. Muslimani učijo, da je njihov prerok Mohamed dobil navdih za Koran prav iz sanj.
Tudi kralji, vojskovodje in državniki so videli v sanjah svoje uspehe, neuspehe in poraze, nekateri celo svoje atentate. Prepričan sem, da bi se lahko kdo tudi izognil svojemu klavrnemu koncu, če bi upošteval ta sporočila.

Za uspešno analizo sanj je treba izpolniti več pogojev. Prvi je gotovo ta, da si sanje redno zapisujemo ali posnamemo na diktafon, še preden skočimo iz postelje. Opis naj bo čim bolj natančen, vključuje naj tudi vse podrobnosti, ki zadevajo letni čas, del dneva, značilnosti oseb, njihova oblačila, dobo, splošno ozračje in tudi besede, ki jih osebe v sanjah govorijo.
Največ znanstvenih izhodišč za preučevanje sanj sta gotovo dala utemeljitelja globinske psihologije Sigmund Freud in Carl Gustav Jung. Njuna spoznanja o moči nezavednega še vedno vključujemo v psihoterapevtske obravnave, ko širše ugotavljamo, kaj se dogaja s pacientom oziroma svetovancem.

Sanje so tako zdaj dobile poln pomen v smislu kraljevske poti do nezavednega, kakor je to že v začetku prejšnjega stoletja predvideval S. Freud. Ob tem dodajmo, da so vse bajke, pravljice in legende nastale iz sanj in prav zato so lahko pri različnih ljudstvih, ki niso bila v nikakršnem stiku, povsem enake ali podobne. Narodno blago je nastalo le na ta način.

Drugače se ne bi dogajalo, domiselno pravi I. Nastović, da je vojna stanje, ko se med seboj pobijajo ljudje, ki se ne poznajo, po ukazu ljudi, ki se med seboj poznajo, a se ne ubijajo. Kajti povezanosti med zavednim in nezavednim delom osebnosti nič ne podira tako izrazito kot zunanji uspeh in moč. Kadar svoje napake in slabosti pripisujemo drugim, gotovo zanemarjamo znameniti Jungov izrek iz Dinamike nezavednega, da karkoli je v svetu narobe, je to isto tudi v nas samih.
Zanimivo je, da veliko pisateljev, pesnikov, slikarjev in drugih umetnikov črpa navdih prav iz sanjskih vsebin. Zlasti je zanimivo, da odsanjamo cele nadaljevanke in da so sanje med seboj povezane tudi več dni. Bogastvo idej, pa tudi rešitev nagovarja sanjalca odsihmal. R. L. Stevenson je svojega Dr. Jekylla in gospoda Hyda najprej odsanjal. Prav tako je bilo z najbolj znano pesnitvijo S. T. Coleridgea Kublaj Kan, pri kateri je šlo celo za pravo »arheologijo«, ki je ni mogoče razložiti drugače kot prispevek kolektivno nezavednega.
Pravzaprav je malo del, ki ne bi nastala pod vplivom sanj ali ki ne bi bila vsaj delno navdihnjena z njihovo vsebino. Celo avtobiografski romani večkrat posežejo na to področje, ko pisci opisujejo, kaj je bilo tisto, kar jim je usmerilo tok življenja, da so se odločili, kot so se, ali podobno. Vsekakor pa to velja tudi za upodabljajočo umetnost.

Če jih ne razumemo kot namig najboljšega svetovalca in prijatelja, smo zelo lahkomiselni. Vsekakor pa je potreben pogum, da se soočimo tudi z neprijetnimi resnicami o sebi, o svojih »tako ljubljenih« prijateljih in o posledicah, če nečesa ne bomo spremenili ali se nečemu ne bomo odpovedali. Sanje so namreč kot starši, ki nas ves čas opozarjajo, da nečesa ne delamo prav ali da morda ne namenjamo pozornosti tistim, ki nas lahko presenetijo z dobrim ali slabim. Ponavljajoče se sanje vsekakor pomenijo, da je res nastopil čas za spremembe.

Tudi tisti, ki »nikoli nič ne sanjajo«, kakor sami pravijo, v resnici sanjajo, le da so njihove sanje še globlje kot pri drugih ljudeh, pri katerih so prizavestne vsebine tako blizu zavesti, da je sanj več in so tudi bolj plastične. V znanstvenih raziskavah so speče budili ob različnih urah in ugotavljali, da imajo različne stopnje spanca. V fazi REM so bile prisotne sanje tudi pri tistih, ki so trdili, da sicer ne sanjajo. So pa tudi primeri ljudi, ki spijo samo zelo kratek čas ali pa sploh ne spijo in tako tudi ne sanjajo. Toda to že sodi v poglavje bolezenskih težav.
Za svoj konjiček, pa tudi potrebo, si lahko kupite poseben zvezek, v katerega boste na en konec zapisovali svoje sanje, na drugega pa dogodke v vsakdanjem življenju, ki so jim sledili. Bogastvo slik in fantazij nosimo v sebi. Tudi če nam vzamejo vse, kar imamo, nam sanj res nihče ne more vzeti.

Borut Pogačnik
Nedelo, 20.10.2002