Na cesti sem zagledal Chorchypa (Denis Porčič, član skupine), ki je s sekiro sekal ljudem glave in ob tem užival! Ko sem prišel do njega in mu kot ponavadi ponudil stisk roke, sva se objela, on pa se je ves krvav zraven še smejal.

Sanjsko prizorišče predstavlja živahno življenjsko pot, ki je pred vami, prisotnost ljudi na cesti pa kaže, kako se v določenih situacijah znajdete, kako se jim prilagajate, kakšen imate odnos do sebe, pa tudi do drugih ljudi. Mimoidoči, ki jih v življenju srečujete, so dobri in prijazni ljudje in še preden bi se našli med njimi takšni, ki bi vam lahko predstavljali neke ovire, padajo sami od sebe. S svojim življenjem ste zadovoljni, med ljudmi pa priljubljeni. Kariera vam veliko pomeni, saj se z njo tudi duhovno bogatite in notranje potrjujete.
Zakaj torej padajo glave?
Glava predstavlja sedež duha, sanje pa razkrivajo notranje dvome… Ali sem ustvarjen za večje življenjske naloge? Ali znam pritegniti nase prave ljudi? … in strah, da bi prav v ključnih situacijah »izgubili glavo« ali nečastno ravnali. Četudi vam v odločilnih trenutkih kdaj zmanjka moči, ste deležni podpore. Takrat se pojavi Denis, poprime sekiro in namesto vas opravi pomembno nalogo. V resnici ne gre za »živo« osebo, ampak za vaš, povsem nezavedni podvig, za lastno duhovno pomoč, ki izhaja iz lastnosti, kot jih prijatelj v sanjah predstavlja. Sami ste namreč odkrili pravi način, kako se notranje razbremeniti in »razsekati« probleme na pravo velikost.
Smeh v sanjah predstavlja nasmeh vaše duše, ko iz nekega kritičnega položaja najdete izhod.

Z očetom sem bil nekje v Skandinaviji, kjer se je čez nekaj časa pojavila sošolka.
Nato sem spoznal neke Skandinavce, ki so pred marketom parkiral poleg naju z očetom in so imeli zelo urihtanega belega golfa. Potem sem srečal še Siddharto in na koncu pride še Big Kay (Peter Krivc, član skupine), elegantno oblečen in rečem jaz njemu upalio je šminku, sošolka pa nadaljuje ove godine smo zgodni, upalili smo šminku… (skladba hrvaškega hiphop izvajalca z imenom General Woo). Za sam konec se izkaže, da so omenjeni Skandinavci v resnici Slovenci, samo živijo tam že en čas.

Dežela, v kateri se znajdete in ljudje, s katerimi se v sanjski deželi srečate,  predstavlja le delček vaše osebnosti. Zelo prikupno in navihano, saj še v sanjah skušate prikriti tisto, za kar ste se tudi v resnici odločili, da ne boste pokazali javnosti.
Čeprav je videti, kot da živite v nasprotju z nagonskimi impulzi, se vendarle izkaže, da ste sami sebi zelo blizu, da točno veste kaj si želite in kakšni hočete postati, biti in veljati. Podzavest je res na vaši strani in z vso »šminko« skuša preslepiti vsakega, ki se vam v življenju skuša približati. Tako samo izbranci vedo, kako znate biti aktivni, ustvarjalni, iznajdljivi, odločni in duševno močni in ko se boste pripravljeni tudi pred svetom pokazati v pravi luči, boste ugotovili, da ste lahko nase še kako ponosni.

V zadnjem času pogosto sanjam  srednjo šolo, v njej pa sošolce, sošolke in profesorje iz osnovne šole ali pa osnovno šolo, v njej pa sošolce, sošolke in profesorje iz srednje šole. Zadnjič je bilo še posebej zanimivo. Bili smo v nekem kulturnem domu in imeli pouk fizike (v srednji šoli tega predmeta sploh nisem imel), učil pa nas je moj učitelj iz osnovne šole. V razredu smo bili jaz, Koff (član skupine, bila sva sošolca v srednji šoli) ter dva sošolca iz osnovne šole (točno vem katera). Najbolj čudno pa je to, da smo reševali matematične račune. Ko se je ura končala, smo odšli ven pred kulturni dom (ta kulturni dom je v moji vasi), kjer so bile postavljene mize (jedilnica). Bil je čas za malico in ogromno ljudi. Toda jaz sem opazil samo sošolce in sošolke iz srednje šole (približno 10 jih je bilo). Kar naenkrat je beseda stekla o nadaljnjem šolanju (fax), jaz sem zadevo samo poslušal. Vem, da je moj dober kolega dejal, da gre rajši delat kot pa na fax (moj primer). Potem sem se zbudil.
Ne vem več kaj naj si sploh predstavljam. Koff (iz Kocke) mi je dejal, da je mogoče v sanjah povezava zaradi mojega natrpanega urnika pri delu – snemanje novega albuma in da je primerjava osnovna/srednja šola, povezava prvi/drugi album?

Mislim, da ima Koff kar prav in bi lahko obstajala povezava med osnovno in srednjo šolo, ter med prvim in drugim albumom. V šolske klopi ste se vrnili,  ker ste obremenjeni z delom in skrbmi, ob novi preizkušnji pa si želite, da bi vložena energija obrodila sadove.  Sanje sedaj delajo primerjavo v razvoju, kažejo koliko izkušenj in zrelosti ste si v tem času pridobili ter namigujejo, da danes razmišljate popolnoma drugače, kot ste razmišljali v preteklosti, ob prvi izdaji albuma.
Vsi vemo, da je obdobje šolanja za vsakega človeka zelo pomembno obdobje, saj nas oblikuje v največji meri. Verjetno ste tudi vi iz tistega časa odnesli veliko prijetnih in neprijetnih vtisov, ki vas danes sicer več ne spremljajo in vam niso potrebni, so se pa kljub temu vgnezdili v jedro vaše osebnosti. Podzavest si jih je izbrala, da bi se »spomnili« nanje in da bi lažje komunicirala z vami. Morda gre za strah, ko ste bili postavljeni pred vprašanja, morda za pogum, s katerim ste se borili za zmago, morda za pristop, ki ste ga imeli do avtoritete in do svojih sošolcev, morda za skrb ali način, s katerim ste premagovali ovire, ali pa gre le za solidarnost, ki ste jo delili s svojimi vrstniki. To je le nekaj od tega, kar se v šoli dogaja, sedaj, ko ste se znašli pred novim izzivom in stremite k temu, da bi zadeva uspela, pa takratne trenutke znova podoživljate v sebi. Naleteli ste na podobne ovire, le vsebine so danes drugačne. 
Kulturni dom je simbol za vašo duševnost, torej osebnost, s katero se izražate, z vstopom v jedilnico pa v sanjah krepite svoje življenjske sile, s katerimi bi lažje delovali. Ne samo v svoji notranjosti, da bi premagali notranjo stisko, ampak tudi  navzven, v povsem vsakdanjih stvareh. Okoliščine pri pouku kažejo, da bi si morali o neki stvari (verjetno prav o tem albumu) ustvariti svoje mnenje ali pa je že samo dogajanje v šoli vaša reakcija na to mnenje. Lahko, da se že sedaj podzavestno zavedate, zakaj bo ta album še boljši in uspešnejši, kot je bil prvi, jasno pa je, da ne gre brez skrbi. Ker vas v srednji šoli uči učitelj iz osnovne šole, je ta povezan s procesom vaše notranje preobrazbe, saj v osnovni (s prvim albumom) še niste odkrili formulo za uspeh, zdaj ste pa že v srednji in za novo odkritje že »zreli«. Prav nič dramatičnega se v šoli ne dogaja, torej ste delali dobro in celo o nadaljnem šolanju se pogovarjate.  Sanje vas tako vzpodbujajo k pripravljenosti in odkrivanju novih področij, vas usmerjajo v akcijo in vam dajejo podporo pri iskanju samega sebe. To je seveda fizika in prav nič ni čudno, da pri vsem tem rešujete še matematične naloge, ki se nanašajo na minuse in pluse neke resnične situacije (torej koliko je ZA uspeh in koliko PROTI) in jih v sebi tehtate. Povsem razumljivo je, da veliko razmišljate o uspehu, celo matematično lahko izračunate kako uspešen bo album, dvomi v podzavesti pa vedno obstajajo in teh se ne morete znebiti, dokler album v resnici ne bo ugledal luč tega sveta.
Morda vas bo bližnji uspeh še dodatno motiviral in vzpodbudil za nove ideje, to pa bo spet terjalo nove napore in dodatno delo.  Pa saj tako ste si verjetno tudi želeli in zastavili svoje življenje?